Sistemsko urejanje področja joge

10. 11. 2015 je na MIZŠ  potekala 26. redna seja Strokovnega sveta RS za šport. 5. točka dnevnega reda se dotika joge: Sistemsko urejanje področja joge v Republiki Sloveniji. Seje se je lahko udeležil kot naš pravni zastopnik Tomaž Avsenik. Za omenjeno točko dnevnega reda je bil sprejet sklep: Organizacije s področja joge, ki izvajajo pretežno telesno-gibalne dejavnosti lahko predložijo svoje programe izobraževanj v potrditev.(izjava je povzeta in ni uradni zapisnik seje) 

Na seji se je upoštevalo Mnenje OKS-ZŠZ – ureditev področja joge (.pdf) in Mnenje Fakultete za šport (.pdf).

Ker država zahteva sistemsko urejanje področja joge kot športno-rekreativne dejavnosti, vas bomo o naših nadaljnjih korakih kmalu obvestili!

Ali je joga šport?

Naše poslanstvo je zaščita interesov JZS – včlanjenih učiteljev joge v Sloveniji pri pridobitvi statusa učitelj oz. učiteljica joge.

Izpostavljamo problematiko z uvrščanjem joge med šport, ki je nastala po 16. redni seji Strokovnega sveta RS za šport dne 13.5.2014. Na Ministrstvu za Izobraževanje, znanost in šport je preko Zveze društev Joge v vsakdanjem življenju joga uvrščena med športne dejavnosti – športna rekreacija. Stališče učiteljev joge pa je, da joga ni in ne more biti šport. Zagovarjamo veljavnost sklepa 6. seje Strokovnega sveta RS za šport z dne 26.04.2006, sklep 8 (“Joga ni šport”- za katerega velja 26. člen Zakona o športu, ki določa, da morajo imeti strokovni delavci v športu ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost).

Naš namen je upoštevanje že sprejetih zakonskih določil ter stališče učiteljev joge, da joge ni možno uvrstiti med športne dejavnosti, saj gre za veliko širšo in večplastno dejavnost.

Dopis je bil ministrstvu poslal v petek, 17. 4. 2015!

Kot predstavnici našega združenja (JZS) sta se Daša Lakner (predsednica JZS) in Alenka Košorok Humar (članica Izvršnega odbora JZS) z nekaterimi predstavniki jogijskih šol in organizacij ter s skupnim pravnim zastopnikom odvetnikom Tomažem Avsenikom dne 3. 6. 2015 udeležili neformalnega sestanka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je vabil. S strani MISŠ so se sestanka udeležili Janez Sodržnik (Komisija za pravne akte-predsednik), Mojca Pečnik Ternovšek, dr. Marjeta Kovač, Barbara Kuerner Čad (članica Komisije za pravne akte) in Bojan Rotovnik (predsednik Strokovnega sveta za šport).

Pojasnjena nam je bila kronologija dogajanja od leta 2006, ko je bil sprejet sklep, da JOGA NI ŠPORT. Takrat je prof. Filipčič iz Fakultete za šport oblikoval mnenje, da joga ni šport (stroka) in to je bilo tudi sprejeto kot doktrina. Potem ( od 2006 dalje) pa so se na enkrat začele pojavljati najrazličnejše pobude o tudi zelo mejnih gibalnih aktivnostih, npr. kineziologiji in podobno, katerih nosilci so pripravljali svoje programe in jih začeli prijavljati pri MIZŠ. V ta okvir se je uvrstil tudi sprejeti program Zveze joga društev Slovenije.

V nadaljnjo debato smo se vključili vsi in poglobljeno pojasnili večino naših pomislekov iz našega dopisa in zakaj smatramo, da joga ni šport. To smo dokumentirali tudi z obsežnim pisnim gradivom večih etabliranih strokovnjakov, ki poglobljeno utemeljujejo naše stališče, da joga ni šport. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so svoja stališča zapisali in utemeljili: prof. dr Helena Motoh, dr. Tamara Ditrich, Tina Košir Mazi, Nina Petek, Nataša Petavs, Mito Šinkovec, Dalibor Todorović, Barbara Dobberthien – ameriška YOGA ALLIANCE.

MIZŠ oziroma pristojna telesa bodo pregledala prejeto gradivo z naše strani in še enkrat razmislila (ev. odločala) o svojem zadnjem sklepu (s področja joge), da Joga je šport (sklep z dne 13.5.2014).

Dopis strokovnemu svetu RS za šport

Dopis strokovnemu svetu RS za šport
STROKOVNI SVET RS ZA ŠPORT
Masarykova cesta 16
1000 Ljubljana

ZADEVA: Veljavnost sklepa 6. seje Strokovnega sveta RS za šport z dne 26. 04. 2006, sklep 8 (»Joga ni šport«, za katerega velja 26. člen Zakona o športu, ki določa, da morajo imeti strokovni delavci v športu ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost)

Spoštovani!

Spodaj podpisane pravne osebe, ki se profesionalno ukvarjamo z izvajanjem tečajev in joga izobraževanji, posamezniki učitelji in učiteljice joge, ter fizične osebe, ki jogo vadimo (v nadaljevanju podpisniki), želimo izpostaviti problematiko z uvrščanjem joge med šport, ki je nastala po 16. redni seji Strokovnega sveta RS za šport z dne 13.05.2014. S tem namenom izpostavljamo štiri ključne točke, ki nosijo kot posledico izključitev joge iz konteksta športa ter usposabljanja strokovnega kadra iz ene zvrsti joge.

1. JOGA NI ŠPORT

Opisati, kaj vse je joga, ni enostavno, saj joga zajema veliko več kot le raztezanje telesa. Dober približek kaj joga je, najdemo na uradni spletni strani društva Joga v vsakdanjem življenju (v nadaljevanju JVŽ):

”Morda ob besedi ‘joga’ pomislite na čilo in prožno telo v nenavadnem položaju, negibnega jogija v meditaciji ali pa na obsežno vzhodno filozofijo. Joga je vse to, vendar obenem tudi mnogo več. Pravzaprav je zelo težko v nekaj besedah povedati kaj je joga. Prav gotovo pa je joga eden izmed najbolj celovitih in univerzalnih sistemov oziroma pogledov na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči namreč, da je vse našteto neločljivo povezano ter da lahko samo skozi spoznanje in doživetje te celovitosti potešimo svoj notranji nemir ter željo po znanju in trajni sreči. Joga je dragocen poklon indijskih modrecev, ki so dosegli popolno spoznanje zakonov bivanja. Kljub temu, da je njen geografski izvor Indija, je njena več tisoč let stara modrost, univerzalna in večna.

Joga je splošen pojem, ki predstavlja celovitost vseh kozmičnih principov. Beseda ‘joga’ pomeni združitev. Z združevanjem posameznih elementov in kozmičnih sil je nastal naš planet in prav tako tudi celoten univerzum. V tem procesu stvarjenja se manifestira kozmični princip zedinjenja – lahko ga imenujemo Bog, kozmična energija, Ljubezen ali joga.”

Vir: http://www.jvvz.org/o-jogi-in-sistemu-jvvz/kaj-je-joga , dne 22.3.2015

Temu lahko dodamo, da je joga brezčasna veda, ki izhaja iz več tisočletne znanosti o fizičnem, moralnem, mentalnem in spiritualnem dobrem počutju, zdravju in sreči človeka kot celote. V nobenem izmed opisov ne najdemo besede šport. Hkrati pa se zavedamo, da tudi v jogi obstajajo tekmovanja na mednarodnih nivojih, kjer se izvajanje asan točkuje in ocenjuje po nekih normativih. Najboljši joga športniki pa za to, kar prikažejo s svojim telesom, dobijo nagrade oz. priznanja. Torej ocenjuje in točkuje se izključno in samo izvedba asan/e oz. jogijskega položaja. Vendar je to le ena osmina Patanjalijevih joga zakonov:

Yama – univerzalna etika: ne-ubijanje, ne-kraja, pravičnost, ne-jemanje, zadrževanje
Niyama – individualna etika: čistost, zadovoljstvo,skromnost, učenje, predanost višjim vrednotam
Asana – vadba telesnih položajev
Pranayama – vadba kontrole dihanja
Pratyahara – osamosvojitev uma odvisnosti od zunanjih občutkov in zaznav
Dharana – koncentracija: osredotočanje pozornosti na določene točke
Dhyana – meditacija
Samadhi – doživljanje stanja nadzavesti, dosežene z globoko meditacijoJoga pripomore k umirjenosti in osredotočenosti uma, z namenom izvajanja nadaljnjih stopenj joge, ki imajo za cilj doseči samospoznanje.
Joga pripomore k umirjenosti in osredotočenosti uma, z namenom izvajanja nadaljnjih stopenj joge, ki imajo za cilj doseči samospoznanje. Iz vsega navedenega torej sledi, dajoge kot celote, kot filozofije oz. vede o življenju, umu in njegovem umirjanju, ni mogoče umestiti v in pod nobeno športno aktivnost. Podpisniki sledimo tudi ostalim 7 zakonom joge, stopnjam, ki so povsem individualne in zahtevajo osebno izkušnjo. Učitelji/ce različnih stilov joge, ki poučujemo državljane Republike učimo stile, za katere smo mednarodno certificirani. Vso naše celostno znanje pa ima korenine v Indiji (kjer joga spada pod svoje Ministrstvo, le tekmovalni del joge pa pod Ministrstvo za šport).

2. V JOGI OBSTAJAJO ŠTEVILNE ZVRSTI JOGE

Joga pozna številne različne stile. Naštete so le nekatere zvrsti, in to ni seznam vseh, po katerih je možno vaditi, se izobraževati ali pridobiti certifikat.

Acro joga, Agni joga, Ananda joga, Anu joga Ashtanga, Vinyasa joga, Bando joga, Bikram joga, Cardiac joga,Chair joga, Hatha joga, Hormonska joga, Integral joga, Iyengar joga, Jivamukti joga, Jnana joga, Karma joga, Kriya joga , Kundalini joga, Laughter joga, Maha joga, Naam joga, Paramhansa joga, Pranava joga, Rāja joga, Satyananda joga, Siddha joga, Sivananda joga, Taoist joga, TriBalance Hot joga, Tri joga, Vini joga, Vinyasa joga, Zen joga

Vsaka izmed zvrsti joge ima svoje poudarke, učenja in tehnike. Nekatere zvrsti so si enake, nekatere podobne in spet druge se popolnoma razlikujejo. Vse in vsaka izmed njih pa je unikatna v svojem celovitem učenju in znanju o jogi. Iz tega dejstva izhaja zaključek, daizobraževanje joge iz ene zvrsti oz. tehnike joge nikakor ne more zaobjeti vseh zvrsti joge, ki obstajajo. Nenazadnje, nekatere zvrsti joge telesnih položajev sploh ne vključujejo (npr. joga nidra, bhakti joga, jnana joga, karma joga).

3. ZVEZA JOGA DRUŠTEV SLOVENIJE (v nadaljevanju ZJDS), KI JE IMENOVANA KOT NOSILEC IZVAJANJA PROGRAMA ZA USPOSABLJANJE, NE PREDSTAVLJA RAZLIČNIH ZVRSTI JOGE, KI SO PRISOTNE V SLOVENSKEM PROSTORU, TEMVEČ SAMO ENO ZVRST – ZVRST JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

ZJDS, ki je imenovana kot nosilec izvajanja programa za usposabljanje strokovnih delavcev v športu, vključuje izključno društva, ki so vezana na krovno organizacijo JVŽ-ja. Iz tega razloga ZJDS ne predstavlja realnega stanja joge v slovenskem prostoru, ter tudi ne vključuje vseh interesentov, ki jogo poučujejo. Zveza, ki izključno predstavlja samo eno zvrst, ne more izobraževati učiteljev joge, ki pripadajo ostalim zvrstem v slovenskem prostoru. To je do ostalih stilov diskriminatorno, ne etično in sporno.

Temeljni prvi načeli joge, še preden govorimo o fizični vadbi, sta Yama in Niyama. Vzpostavitev lastnih visokih moralnih in etičnih vrednot, ki vključujejo: ne-nasilje, resnicoljubje, odgovornost, ne-krajo, enotnost, čistost, zadovoljstvo s tem kar je, disciplino, študij sebe ter predanost višjemu. Te vrednote vsekakor vodijo tudi do sprejemanja raznolikosti in spoštovanja vseh skupin, ki delujejo na nekem področju.

Dejstva trenutno kažejo, da gre za monopolizacijo izobraževanja joge in prednostno uveljavljanje interesov samo ene zvrsti joge – Joge v vsakdanjem življenju. Program, ki je bil potrjen za usposabljanje strokovnih delavcev v športu, ki pod točkami 290., 291. in 292., potrjuje tudi program Športna rekreacija – joga, ki naj bi ga izvajali strokovni delavci – vaditelji, inštruktorji in učitelji joge, katerega nosilec je ZJDS, je zato za ostale stile nesprejemljiv. Joga, kot jo vidimo podpisniki, ni rekreacija ali telovadba, ampak način življenja. Ne le, da je sklep nesprejemljiv, ampak ga je po našem mnenju tudi nemogoče izvajati v praksi. Nazivi strokovnih delavcev, ki naj bi te programe izvajali, ne vsebujejo besede rekreacija, ampak zgolj vaditelj, inštruktor in učitelj joge.

4. V SLOVENIJI DELUJE VELIKO ŠTEVILO CERTIFICIRANIH JOGA UČITELJEV IN UČITELJIC RAZLIČNIH ZVRSTI JOGE, KI SO STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA OPRAVILI V TUJINI IN/ALI SLOVENIJI

Podpisniki in številne druge osebe smo se strokovno izobraževali na področju svoje zvrsti joge v tuji in/ali v Sloveniji, kjer smo pridobili certifikate in diplome, ki nam podeljujejo pravico za poučevanje joge. Joga je naš način življenja in delovanja, kateremu smo zavezani in predani. Zato nikakor ne moremo pristati na diskriminatorno obravnavo našega strokovnega znanja in izkušenj.

Vsaka zvrst joge oz. šola ima svoj način usposabljanja in izvajanja izobraževalnih programov, s katerimi se pripravi nove kadre za poučevanje joge v izključno lastnem sistemu. Zato ne more obstajati zgolj eno univerzalno usposabljanje oziroma izobraževanje za joga učitelje, kot je mišljeno izobraževanje ZJDS. Hkrati pa je ne etično od že mednarodno certificiranih učiteljev in učiteljic zahtevati ponovno izobraževanje.

ZAKLJUČEK

Zaradi vseh navedenih razlogov, Strokovni svet Republike Slovenije za šport, prosimo:

da potrdi prvotno sprejeti sklep, da joga ni šport, za katerega velja 26. člen Zakona o športu;
da se spremeni naziv strokovnih delavcev po programu športne rekreacije – joge v vaditelj športne rekreacije-joge, inštruktor športne rekreacije-joge in učitelj športne rekreacije-joge, ter se tako naredi očitna razlika do ostalih programov joge, ki s športom nimajo nobene povezave;
da se naredi očitna razlika med ZJDS in ostalimi stili joge, da ne bo prihajalo do diskriminatorne ureditve. ZJDS ima vso pravico, da izvaja svoje izobraževanje na način športne rekreacije, ker pa se v slovenskem prostoru počutimo enakovredni Jogi v vsakdanjem življenju, želimo o naši (ne)vključitvi odločati sami in za svoje programe poskrbeti preko svojih zvez tako, da bodo zadovoljili zakonom slovenskega prava.
Podpisniki si želimo, da je dopis obravnavan kot dobronameren za konstruktiven dialog, h kateremu želimo pristopiti. Tudi sami si želimo, da se področje joge uredi. Vendar ne na način monopola ene zvrsti.

Priloga : Spisek podpisnikov dopisa (pravne in fizične osebe)

Pooblastilo: Podpisniki dopisa za sprejem pisnih vlog in komunikacijo pooblaščamo odvetnika Tomaža Avsenika (Linhartova cesta 68, 1000 Ljubljana, tel 01 4370 362, fax 01 4370 113, 041 696997, e-mail: tomaz.avsenik@siol.com)

Lep pozdrav,
podpisniki dopisa

Ljubljana, dne 31.3.2015

Peticija “Joga ni šport”

Strokovni svet Republike Slovenije za šport,  je na svoji 6. seji dne 26.4.2006 pod točko 8. sprejel sklep, da joga ni šport, za katerega velja 26. člen Zakona o športu, ki določa, da morajo imeti strokovni delavci v športu ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost. Seveda to pomeni ustrezno športno izobrazbo, ki z jogo nima nobene zveze!

Dejstvo je, da je joga samo joga in nikakor ne šport.

Ne glede na ta sklep, je Strokovni svet RS za šport dne 13. 05. 2014 potrdil program usposabljanja strokovnih delavcev v športu, v katerem je pod točkami 290. 291. in 292. potrjen program Športna rekreacija – joga, ki ga bodo izvajali strokovni delavci – vaditelj joge, inštruktor joge in učitelj joge, nosilec programa je Zveza joga društev Slovenije, katerega člani so vsa društva  Joga v vsakdanjem življenju.

Uradniki na Ministrstvu za šport ta program športne rekreacije – joge razumejo kot dejstvo, vsak učitelj joge, katerekoli zvrsti joge, bo moral imeti izpit po programu športne rekreacije.

S tem se pa ne moremo strinjati ostali učitelji in izvajalci joge, ki prav tako poučujemo in vadimo jogo v Sloveniji in se nas posledično sklep Strokovnega sveta dotakne oz. tiče.

Sprejetje sklepa s strani Strokovnega sveta RS za šport ima za vse nas že certificirane učitelje joge, ki nismo del Joge v vsakdanjem življenju (JVVŽ) sledeče posledice:

  1. Naši že pridobljeni certifikati in diplome iz joge nimajo več vrednosti v Sloveniji, kar pomeni, da ne bomo smeli poučevati joge iz zvrsti, ki smo se je učili
  2. Če bomo želeli učiti, bomo morali na ponovno triletno izobraževanje katerega pripravlja JVVŽ skupaj s Fakulteto za šport.

Zato smo sestavili dopis, kateri bo poslan na Strokovni svet RS za šport, v katerem nasprotujemo nastali situaciji in zahteva vzpostavitev pravičnega stanja. Če tudi ti podpiraš to idejo te prosimo, da s svojim podpisom prispevaš k teži tega dopisa.

 

Lep pozdrav,
učitelji različnih stilov joge, ki delujemo v Sloveniji.